sicer verjetno za večino nekoristna … ampak sem jaz trenutno v fazi učenja regExa, tako da če ne druga sem ju postal zase, ker imam že ČISTO polno namizje pa tudi vrstica z zaznamki si podaljšuje že v 3 krasne …

Da pa se zadevo rešiti na še en način. In sicer takole, da najprej uporabniku odvzamemo dostop do datotek:

#deny all access
deny from all
IndexIgnore *

Super, sedaj ne more do datotek nišče. Razen server seveda, zato lahko datoteko serviramo preko recimo datoteke.php, v kateri je nekaj takega:

<?php

session_cache_limiter('none'); //Use before session_start()
session_start();
$allowedfilepath="files/";
$file =  stripslashes($_GET['file']);

if (isset($_GET['file']) && file_exists($allowedfilepath.$file)
&& is_readable($allowedfilepath.$file)){

//If you remove this line, you're in big trouble.
//(All files in your server will be accessible)
if (realpath($allowedfilepath)."/$file"==realpath($allowedfilepath.$file)){
_getfile($allowedfilepath, $file);
} else {
/* You can set it to HTTP/1.0 404 Not Found if
you don't want to show forbidden message. */
header("HTTP/1.0 403 Forbidden");
}
} else {
header("HTTP/1.0 404 Not Found");
header("Status: 404 Not Found");
}

function _getfile($_path, $_file){
//Make sure the file is not cached by the browser.
header ('Cache-Control: no-store, no-cache, must-revalidate');
header ('Cache-Control: pre-check=0, post-check=0, max-age=0');
header ('Pragma: no-cache');

header('Content-Description: File Transfer');
header('Content-Type: application/octet-stream');
header('Content-Length: ' . filesize($_path.$_file));
header('Content-Disposition: attachment; filename=' . basename($_file));
//Reads the file and writes it to output.
@readfile($_path.$_file);
}
?>

Ter nato uporabnikom dovolimo preko datoteke.php da si prenašajo datoteke po želji, ali pa omejitvah recimo v mysql, ozrimo kako pač …

.htaccess
AuthName "Restricted Area"
AuthType Basic
AuthUserFile /home/mysite/.htpasswd
AuthGroupFile /dev/null
require valid-user

.htpasswd
HeXeR:lJjzynO1QqxJ.

V mojem, primeru je geslo test, če se bo kdo igral, pazite pa tudi da so datoteke v ASCII. Pa seveda ne pozabite spremeniti poti do .htpasswd.

Uporabljajte poddomene! Recimo, ko pride uporabnik na stran, mu iz www.hexnet.biz pošljete html kodo in favicon, iz nekaj.hexnet.biz mu pošljete slike in css, ter ostlao navlako ki spada tukaj zraven, … iz data.hexnet.biz pa kar ostane, v našem primeru, swf, mov in ostale datoteke.

Zakaj to deluje toliko hitreje ? Ker se ob zahtevku vse skupaj pretvori v IP naslov, torej pri vseh treh poddomenah je isti IP naslov, kar pomeni da ni potrebno delati novih DNS zahtevkov, ker gre vse na isti server.

Drug razlog za tako “neverjetno” hitrost pa izhaja iz brskalnika samega. In sicer, če bi vse imel na www.hexnet.biz in se vsakič naloži 30 datotek, bi to pomenilo da brskalnik čaka na 30 datotek iz enega hosta, če uporabim več poddomen kot sem navedel zgoraj pa je zadeva malo drugačna in sicer, brskalnik čaka na 30 elementov iz 3 virov, kar zelo pohitri zadevo.

Seveda, lahko preverite moj blog in hexnet.biz, nikjer ne boste našli omenjenega sistema, ker ni toliko obiskovalcev, da bi se mi ravno dalo/splačalo delati tole, glede na to da še pistat na blog včasih ne utegnem ali pa pozabim , pa seveda zato ker vse skupaj poganja WordPress, na mojih sistemih (novejše izdelave) je že vseposod mod_rewrite in poddomene.

In če sedaj primerjamo, kaj je bolje ? Porabiti več pomnilnika ali več procesorske moči ? Kolikor sem jaz gledal na strežnikih statistike in statistiko na mojem strežniku je poraba 1% ali manj, razen ob kakih večjih obremenitvah, ki niso stalne. Ampak vredu, moj strežnik niti nima dovolj velike povezave da bi lahko do konca izkoristil konfiguracijo. Zato pa poglej strežnik od Hostkota, ki je pri Amisu na 100 Mpbs+ povezavi. Konfiguracija je naslednja: 2 CPUja, obljubljajo Xeone in Opterone če se ne motim z 2 Gb ali več rama. Povprečna obremenitev obeh procesorjev je med 2% in 5%, medtem ko je pomnilnika porabljenega kar 30% (cache ni vštet). Na mojem domačem strežniku pa je stanje malo drugačno. Porabljenega je 97% pomnilnika.

In sicer če se bo kdo poglobil, pa poiskal malo po sysinfih, ki se jih v Googlu  najde cel kup, bo kaj kmalu ugotovil da je poraba rama vedno velika na strežnikih, medtem ko CPU skoraj nič ne dela (ni nujno da je vedno tako), takisto sem pred kratkim gledal neko obsežno besedilo o optimizaciji PHPja in je bilo lepo pred stavljeno kako strežnik “krepne” če je vaša koda spisana tako da porablja velike količine pomnilnika.

<script type="text/javascript">
<!--


potem najdete tudi …
<style type="text/css">
<![CDATA[

Zakaj in čemu sploh to ? Odgovor je zelo preprost. Zato da brskalnik ne upošteva kakšnih čudnih znakov ki jih lahko uporabite v svojih skriptah in CSS datoteka, pa tudi pri preverjanju kode mislim da ven vrže nekaj napakic. Predvsem za znake &, <, >. Drugače pa sicer se ponekod uporabljajo komentarji a če že tako delate priporočajo CDATA (unparsed content data). Žal pa zadeva ni podprta v vseh brskalnikih, zato raje uporabit zunanjo datoteko. Ampak pri ToboAds bi to malo čudno izgledalo, kljub temu da je izvedljivo. Res pa je da na srečo ne uporabljajo nikakršnih znakov, ki bi bili problem, gre samo za definiranje spremenljivk. Pri meni se je namreč pojavim problem da se zadeva zakomentira ker izpišem celo stran v eni vrstici vsak JS pa je v zunanjih datotekah.

_userinfo
id
brskalnik
operacijski sistem
resolucija
ip naslov
barvna globina
brskalnik podpira Flash
brskalnik podpira Javo
nov obiskovalec ali ne
datetime
referer (cel naslov)

_heatmap
id
x
y
datetime

_referes
id
datetime
cel naslov

_keywords
id
ključna beseda
iskalnik
datetime

_hits
id
id_referes
id_keywords
id_heatmap
id_userinfo
število strani ki jih je že pregledal v tej seji
cel trenutni naslov
koliko časa je bil uporabnik na strani
http status code

Hmm, sem kaj pozabil ? Dodam kaj …

Prevajalnik je program ki prevede izvorno kodo programa v višje nivojskem jeziku v strojni jezik. Prevedeni program lahko nato izvajamo. Če prevajalnik v programu odkrije sintaktične napake, nas nanje opozori, izvajalna koda pa se ne kreira. Ko napake popravimo moremo ponoviti postopek prevajanja.

Tolmač (interpreter)  je program, ki je sposoben izvajati izvorno kodo. Tolmač deluj tako da po zagonu programa v izvorni kodi, vsak ukaz sproti prevede v ukaze strojnega jezika in ga potem pošlje procesorju, ki ta ukaz izvrši. Prednost tolmačev se pokaže predvsem pri razvijanju programov, ko rezultat zapisanih ukazov pogosto preverjamo. S tolmačem se izognemo zapisovanju prevedene kode na disk. Slabost pa je sprotno prevajanje zaradi česar je program počasnejši, pa tudi tolmač brez katerega programa nemoremo izvršiti.

Povezovalnik (linker) je orodje ki združi vse ločeno prevedene module programa v obliko ki je primerna za izvajanje. Ko program prevedemo, se ustvari vmesna oblik, v katero moremo povezati del knjižic, ki vsebujejo implementacijo standardnih rutin, uporabljenih v programu ter še ostale, uporabniško definirane module, če obstajajo.

Razhroščevanje je postopek identifikacije in odstranitve lokaliziranih implementacijskih napak iz programa ali iz sistema.

Razhroščevalnik je orodje ki omogoča notranje preverjanje kako se program obnaša, takšno orodje običajno nudi tudi sledilne sposobnosti. Ter še par funkcij ki nam olajšajo delo .

2. generacija – zbirnik
Operacijska koda ukaza je določena z  mnemoniki, zato je koda bolj berljiva in enostavnejša za pisanje, vendar more biti pred izvajanjem prevedena v strojni jezik. Zbirnik je odvisen od strojne opreme, programi niso prenosljivi. Programi so še vedno nepregledni.

3. generacija – višje nivojski jeziki
To so splošni jeziki, ne vsebujejo podrobnosti, po katerih se razlikujejo posamezni tipi računalnikov. Ljudem omogočajo enostavnejše programiranje, imajo majhen nabor ukazov, programi pa so prenosljivi v obliki izvorne kode.

4. generacija – 4GL
Jeziki so načrtovani za določen namen, njihov cilj je dvig produktivnosti in uporabniške prijaznosti, krajšanje razvojnih ciklov in nižanje stroškov. Obstajajo različni tipi: generatorji poročil, generatorji obrazcev, CASE orodja, 4GL za upravljanje s pdoatki.

5. generacija – 5GL
Temeljijo na reševanju problemov  z uporabo pogojev, ki jih podamo v programu in ne na algoritmu, ki bi ga zapisal programer.  Programer se ukvarja le s problemom ki mora biti rešen in pogoji ki morajo biti za to izpolnjeni z načinom reševanja pa se ne ukvarja.